Hrvaški sabor je 19. junija 2026 po nujnem postopku sprejel povsem nov Zakon o preprečevanju neprijavljenega dela. Zakon je bil v saborski postopek poslan pred turistično sezono, eden od razlogov za nujnost pa je bila tudi uskladitev z nedavnimi spremembami Zakona o tujcih. Po treh letih veljavnosti prejšnjega zakona je cilj novega predpisa učinkovitejši nadzor in strožja kaznovalna politika do delodajalcev, ki večkrat kršijo predpise o prijavljanju dela.
V nadaljevanju podajamo pregled najpomembnejših novosti in praktične smernice za uskladitev poslovanja.
1. Nov, sorazmeren sistem kaznovanja
Namesto dosedanjega enotnega pristopa zakon uvaja sorazmeren sistem kazni glede na to, kolikokrat se pri delodajalcu ugotovi neprijavljeno delo:
- obstoječe denarne kazni v višini 2.650 in 6.630 evrov ostajajo v veljavi za prve prekrške,
- uvaja se nova, bistveno višja kazen 8.000 evrov na neprijavljenega delavca za delodajalca, pri katerem se delo na črno ugotovi tretjič v obdobju treh let.
Sporočilo zakonodajalca je jasno – toleranca do delodajalcev, ki sistematično in ponavljajoče kršijo predpise, se zmanjšuje, medtem ko se pri prvih prekrških ohranja dosedanji okvir.
2. Sprememba modela javne objave „črne liste”
Spreminja se način javne objave podatkov o delodajalcih, pri katerih je bilo ugotovljeno neprijavljeno delo. Poleg same objave se sankcije zdaj razširjajo tudi onkraj denarnih kazni:
- delodajalci, ki se znajdejo na seznamu kršiteljev, izgubijo možnost koriščenja ukrepov aktivne politike zaposlovanja (spodbude in programi Zavoda za zaposlovanje),
- s tem se delo na črno neposredno povezuje z izgubo dostopa do državnih spodbud za zaposlovanje, kar za mnoge delodajalce predstavlja dodaten, posreden strošek poleg same denarne kazni.
3. Obveznost dopolnitve prijave do polnega delovnega časa
Novost, ki se neposredno tiče vsakodnevne kadrovske prakse: če delavec že dela pri drugem delodajalcu v krajšem delovnem času, ga je delodajalec dolžan prijaviti v pokojninsko zavarovanje do polnega delovnega časa. To je pomembno zlasti za delodajalce, ki zaposlujejo delavce, ki že imajo drugo zaposlitev (npr. študenti ali delavci z dvema honorarnima angažmajema) – pred sklenitvijo pogodbe je treba preveriti obstoječi delovni status delavca.
4. Natančneje opredeljene pristojnosti in ravnanje inšpekcije
Zakon natančneje določa določbo, ki ureja ravnanje pristojne inšpekcije pri nadzoru nad prijavljanjem dela, z namenom odprave pravnih vrzeli. Ugotavljanje neprijavljenega dela se zdaj izvaja izključno na podlagi Odločbe Državnega inšpektorata, s čimer se jasneje opredeli formalna pot ugotavljanja prekrška.
Kaj to pomeni za vaše poslovanje
Za delodajalce, zlasti v sezonskih dejavnostih, kot so turizem, gostinstvo in gradbeništvo, priporočamo:
- preveritev, da so vsi delavci – vključno s sezonskimi, honorarnimi in tistimi, ki delajo krajši čas – ustrezno prijavljeni pred začetkom dela,
- revizijo pogodb o delu, pogodb o poslovnem sodelovanju in podobnih obligacijskih pogodb, ki bi v praksi lahko prikrivale dejansko delovno razmerje,
- preveritev delovnega statusa novih delavcev, ki že imajo drugo zaposlitev s krajšim delovnim časom, glede morebitne obveznosti dopolnitve prijave do polnega delovnega časa,
- interno evidenco morebitnih predhodnih prekrškov, glede na to, da se tretji prekršek v treh letih zdaj bistveno dražje plača.
Zaključek
Novi Zakon o preprečevanju neprijavljenega dela jasno signalizira, da nadzori nad delom na črno ne bodo popuščali, ponavljajoči se prekrški pa prinašajo bistveno večje finančno tveganje – tako neposredno, prek kazni, kot posredno, prek izgube dostopa do ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Pravočasna revizija kadrovskih procesov in dokumentacije je danes cenejša od kazni jutri.
Potrebujete preveritev skladnosti vaših pogodb o zaposlitvi, evidenc ali kadrovskih procesov z novim zakonom? Kontaktirajte nas – z veseljem vam bomo pomagali, da bo vaše poslovanje v skladu z zakonom.
Opomba: besedilo je informativnega značaja in ne predstavlja pravnega nasveta za konkreten primer.
